Sodelovanje v postopkih

12. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah obravnava spoštovanje otrokovega glasu in določa, da ima otrok “možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim.” 12. Splošna pripomba Odbora Združenih narodov za otrokove pravice predlaga devet dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati v kateremkoli postopku z udeležbo otrok, da bi bilo otrokovo sodelovanje učinkovito in smiselno. Glede na Odbor morajo biti postopki, kjer je otrok zaslišan ali pa v njem sodeluje:

• Transparanetni in informativni
• Prostovoljni
• Spoštljivi
• Pomembni
• Otroku prijazni
• Vključujoči
• Podprti z usposabljanji
• Varni in občutljivi do tveganj
• Odgovorni.

UNICEF je razvil vodnik po virih {povezava do bibilografije 1.3.9 Gerison Lansdown, Every Child’s Right to Be Heard- A Resource Guide on the UN Committee on the Rights of the Child General Comment 12}, v katerih so poglobljeno raziskali, kaj pomeni otrokova pravica do sodelovanja v kontekstu 12. splošne pripombe. Preglednica {povezava do bibliografije 1.5.29 Unicef, Fact Sheet: The Right to Participation} o sodelovanju, ki jo je pripravil UNICEF določa, da mora otrok imeti možnost “razumeti posledice in učinek svojih stališč”, da bi bilo njegovo sodelovanje smiselno in da je pravica do sodelovanja povezana z njegovim dostopom do drugih pravic.

7. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi z oviranostjo odraža pravice iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, saj določa, da morajo biti otroci zaslišani v “vsem, kar jih zadeva”. 13. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi z oviranostjo, tudi otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo zahteva tudi enak in učinkovit dostop do pravnega varstva vseh ljudi z oviranostjo, tudi otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo, prav tako pa poziva k starosti primernim prilagoditvam, ki tak dostop spodbujajo. Ti standardi, ki so posebej opredeljeni na podlagi oviranosti, dopolnjujejo pravico vseh otrok do učinkovitega sodelovanja v vseh civilnih, kazenskih in upravnih postopkih. Tam, kjer je to potrebno, je treba uveljaviti posebne podpore, prilagoditve in prirejanja v postopkih za otroke s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo, da bi zagotovili njihovo učinkovito sodelovanje.

Nadaljnje smernice za spodbujanje sodelovanja otrok v postopkih odločanja, ki jih zadevajo, na evropski ravni razvijata Evropska unija in Svet Evrope. V 7. členu evropske direktive o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in in zaščite žrtev kaznivih dejanj, je treba med zaslišanjem in drugimi stopnjami sodelovanja v sodnem sistemu brezplačno omogočiti tolmačenje. 7. člen direktive določa, da je tolmačenje potrebno priskrbeti “žrtvam, ki ne razumejo ali ne govorijo jezika zadevnega kazenskega postopka.” Otroci s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo lahko zahtevajo podporo pri komunikaciji in tolmačenju, da bi spodbudili njihovo sodelovanje v teh postopkih. 26. člen iste direktive določa, da morajo žrtve kaznivih dejanj, torej tudi otroci, dobiti zadovoljive informacije, z njimi pa morajo ravnati spoštljivo, da bodo lahko “sprejemali ozaveščene odločitve o lastnem sodelovanju v postopkih.”

Svet Evrope je opredelil načelo sodelovanja v otroku prijaznem pravnem varstvu v smernicah, ki vključujejo: “Pravico do poznavanja pravice, pravico do dostopa do pravnega varstva preko ustrezne podpore in pravico do posvetovanja in zaslišanja v postopkih, v katerih so udeleženi ali pa jih ti zadevajo.” Glede na te smernice je treba dati “potrebno težo” otrokovim mnenjem, pri tem pa “upoštevati njegovo zrelost in morebitne težave v komunikaciji, da bi bilo njegovo sodelovanje smiselno.” Po Skupnem pristopu Združenih narodov k pravnemu varstvu “otrokovo sodelovanje v državnih ali nedržavnih sodnih postopkih pogosto zahteva precejšnje spremembe v zakonodaji, pravni praksi in naravnanosti.”

Otroci z intelektualno oviranostjo, avtizmom in/ali težavami z duševnim zdravjem v preteklosti niso smeli zmeraj sodelovati v postopkih, ki so vplivali na njihovo življenje. Tako je bilo, ker sodelovanje otrok v postopkih ni bilo zahtevano ali pa so jim posebne prepovedi sodelovanje v postopkih preprečile. Sodelovanje otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo je omejeno tudi zaradi diskriminacijskih stereotipov o otrokovi sposobnosti razumevanja postopkov, pomanjkanju podpore in ustreznih prilagoditev, ki bi mu omogočili sodelovanje, ali pa nedostopni postopki. Da bi bila pravica do sodelovanja učinkovita za otroke z intelektualno oviranostjo, avtizmom in težavami z duševnim zdravjem, morajo biti postopki dostopni, prav tako pa morajo biti na voljo komunikacijske podpore, ki jih uporablja usposobljeno osebje, ki zna primerno in samozavestno obravnavati otroke s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo.

Ključna skrb glede sodelovanja otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo v sodnih postopkih zadeva varnost in postopek, ki je občutljiv do tveganj. To pomeni, da bi otrokom s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo morali zagotoviti zaupen postopek poročanja, v katerem bi se otroci morali zavedati svoje pravice do tega, da so varni pred škodo in zlorabo, in da bi vedeli, komu naj prijavijo zlorabo. Pri otrocih s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo, ki so žrtve zlorabe, bi varno sodelovanje v sodnih postopkih otroškim žrtvam moralo vključevati tudi omogočanje nege in podpore izven dosega domnevnih oseb, ki zlorabljajo. Otroci, ki so žrtve zlorabe skrbnika ali sorodnika potrebujejo več podpore in služb, kot je dostop do samega sistema pravnega varstva. Številni intervjuji otroka, ki je bil žrtev zlorabe posledično pomeni reviktimizacijo otroka. V primeru civilnih, upravnih in kazenskih postopkov nerazkritje otrokove identitete (naj bo žrtev ali domnevni storilec) je lahko ključna komponenta, ki zagotovi, da postopek resnično omogoča otrokovo sodelovanje. Za podrobnejše informacije glej razdelek Varovanje podatkov.

Lep zgled dobre prakse varovanja, ki spodbuja sodelovanje, je mogoče najti v Islandiji v Otroški hiši. Otroška hiša ima filozofijo, po kateri je otrok v središču postopka, različni akterji pa se morajo prilagoditi njegovim potrebam, namesto da bi otrok izpolnjeval zahteve akterjev. Otroška hiša ponuja otroku prijazno in varno okolje, kjer lahko otroka, ki je prijavil spolno zlorabo, zasliši usposobljen, otroku prijazen izpraševalec, medtem ko druga podpora s preiskovalno ekipo dogajanje opazuje preko videoposnetka, da bi tako zmanjšali potrebo po večkratnih zaslišanjih.

Ko strokovnjaki prepoznajo pravico otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo do sodelovanja v sodnih postopkih, osrednje spretnosti, ki so potrebne, da bi zagotovili smiselno sodelovanje v postopkih, obsegajo, komunikacijo in zmožnost prepoznavanja in odstranjevanja ovir.

Nekaj smernic za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo, ki so tožene stranke v kazenskih postopkih je na voljo v Angliji in Walesu. Omenjeni predlogi vključujejo:

• Tožena stranka sme obiskati sodno dvorano pred zaslišanjem ali sojenjem, da se s prostorom lahko seznani.
• Uporaba preprostega in jasnega jezika, ki ga tožena stranka razume.
• Sodni postopki naj potekajo v sodni dvorani, v kateri se vsi udeleženci nahajajo na isti višini.
• Toženi stranki je treba omogočiti, da bo sedela med člani svoje družine in/ali drugih odraslih oseb, ki jo podpirajo, predvsem pa na mestu, od koder lahko zlahka komunicira s svojimi pravnimi zastopniki.
• Omejiti je treba navzočnost javnosti in novinarjev.

Drug zgled, ki spodbuja sodelovanje otrok, ki so bili žrtve kaznivih dejanj, je na voljo v Bolgariji, kjer uporabljajo ‘modre sobe.’  Po tem modelu uporabljajo poseben prostor, ki je sestavljan iz dveh delov, ločenih z enostranskim ogledalom. Tam so otroci zaslišani ali pa predstavijo dokaze ločeno od vseh drugih udeležencev v postopku. Tako se otrok počuti varno in je dogodek zanj manj travmatičen.