Zmožnost vlaganja pritožbe

Preden se posameznik pritoži, mora znati prepoznati, kje so se zgodile kršitve pravic. Otroci, družine in strokovnjaki morajo imeti ustrezne podatke o človekovih pravicah otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo. Vse preveč zlorab človekovih pravic je izpostavljenih v situacijah, kjer pritožbe nikoli niso bile naslovljene na organe, pogosto zato, ker zadevni otrok ni prepoznal, da se mu je zgodila kršitev pravic ali pa se je bal izpostavljanja. Otroci morajo biti seznanjeni s svojimi človekovimi pravicami, med katere spade tudi pravica do pritožbe in izpodbijanja kakršne koli zlorabe ali izkoriščanja, ne da bi jih bilo strah pred povračilnimi ukrepi, in oskrbljeni z ustrezno podporo, da lahko vložijo pritožbo. Podobno je treba usposobiti družine in strokovnjake, da bodo znali prepoznati kršitve človekovih pravic, ki morda zadevajo otroke, in jih naučiti, katere pritožbene postopke je treba sprožiti, v kolikor se pojavi domnevna kršitev. Ozaveščenost lahko povečamo z uporabo otrokom prijaznih in do oviranosti občutljivih izobraževalnih orodij o človekovih pravicah, kakršni so “To so tvoje pravice” in Otrokom prijazno besedilo Konvencije o pravicah ljudi z oviranostjo.

42. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah zahteva, da se države pogodbenice “zavezujejo, da bodo z načeli in določbami te Konvencije z ustreznimi in učinkovitimi sredstvi najširše seznanile tako odrasle kot otroke.” To pomeni, da bi morali biti vsi otroci, njihove družine in strokovnjaki seznanjeni s pravicami v Konvenciji. 8. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi z oviranostjo vsebuje še več podrobnosti o obveznostih države pogodbenice pri ozaveščanju na področju pravic ljudi z oviranostjo (tudi otrok). Države pogodbenice zavezuje, da “bodo ozaveščale celotno družbo, tudi na ravni družine, o ljudeh z oviranostjo, in “razvijale dovzetnost za pravice ljudi z oviranostjo” ter “krepile spoštljiv odnos do pravic ljudi z oviranostjo na vseh ravneh izobraževalnega sistema, tudi med otroki v zgodnji dobi.”

Ko dosežemo ozaveščenost o človekovih pravicah, je v naslednjem koraku potrebno zagotoviti obstoj učinkovitih, neodvisnih pritožbenih mehanizmov, do katerih je mogoče dostopati in tako odgovoriti na domneve o kršitvah pravic. Potreba po učinkovitih pravnih sredstvih za kršitve človekovih pravic je že dolgo uveljavljeno načelo v mednarodni zakonodaji s področja človekovih pravic, ki je priznano tako v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah (8. člen) in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (Člen 2(3)).

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki, so odgovorni za oblikovanje takšnih mehanizmov na področjih, kjer delujejo – prav tako pa tudi za povezave med različnimi pritožbenimi mehanizmi – da preprečijo medsebojno pokrivanje, in zagotovijo, da bodo pritožbe naslovljene v celoti. Zato je pomembno, da se strokovnjaki usposabljajo na področju ustreznih pritožbenih mehanizmov v okviru njihovih področij delovanja in se seznanijo z alternativnimi pritožbenimi mehanizmi, do katerih lahko dostopajo tam, kjer nacionalni ali pa vsebinski pritožbeni postopki ne dosegajo učinkovitih rezultatov za otroka.

Denimo, tam, kjer notranji pritožbeni procesi v okviru zdravstvenega ali izobraževalnega sistema ne omogočajo pozitivnih rezultatov za otroka, bi morali strokovnjaki, ki delajo z otroki in družinami poiskati druge mehanizme, s katerimi bi obravnavali določeno kršitev človekovih pravic, tudi korekcijske ukrepe, ki jih zagotavljajo nacionalne institucije za varovanje človekovih pravic, organi za enakost ali Urad varuha človekovih pravic. Za ta nadzorna telesa so na voljo praktične smernice, da bi njihovi pritožbeni postopki postali dostopni otrokom – tudi otrokom s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranstjo, kot je UNICEFova študija, ki je bila objavljena leta 2012. V tem poročilu je UNICEF poudaril nekatere dobre prakse, kot je Urad deželnega zagovornika za otroke in mladino v Ontariu v Kanadi, ki enkrat mesečno obišče posebne šole za otroke s težjimi učnimi težavami in se z njimi pogovori o njihovih izkušnjah pri dostopanju do določenih služb.

Tam, kjer pritožbeni postopki ne omogočajo učinkovitega rezultata za otroke, je potrebno sprožiti postopke na nacionalnih sodiščih. Ko so nacionalna pravna sredstva izčrpana, lahko sprožimo regijske in mednarodne mehanizme človekovih pravic, pri tem pa lahko zadevo predložimo tudi Evropskemu sodišču za človekove pravice ali pa se posamično pritožimo organom Združenih narodov za spremljanje pogodb, kot sta Odbor Združenih narodov za otrokove pravice ali Odbor Združenih narodov za pravice ljudi z oviranostjo. Več informacij o pripravi posamičnih pritožb organom Združenih narodov za spremljanje pogodb je na voljo tukaj.

Ko so učinkoviti pritožbeni mehanizmi vzpostavljeni, postanejo strokovnjaki, ki se ukvarjajao z otroki in družinami odgovorni za ozaveščanje obstoja teh mehanizmov in se morajo usposobiti, da bi lahko otroke in njihove družine podprli pri dostopanju do mehanizmov ter prijavili kršitev človekovih pravic. Ko so vsi pritožbeni mehanizmi dostopni [Uvod>Temeljna vsebina>Dostopnost], morajo strokovnjaki otrokom in njihovim družinam omogočiti dostop do teh mehanizmov na različne načine – tudi tako, da si prizadevajo zagotoviti, da so informacije o pritožbenem procesu na primeren način dostopne otroku in spodbujajo njegovo sodelovanje skozi ves pritožbeni postopek.

Prvič, potrebno je zagotoviti, da so pritožbeni mehanizmi otroku prijazni in občutljivi do oviranosti, pri tem pa morajo ozaveščati o obstoju teh mehanizmov in vprašanju, kako jih uporabiti. Drugič, glede na specifične ovire, s katerimi se srečujejo ti otroci, in zapletene in raznolike strategije komuniciranja, ki jih uporabljajo, je morda za tretje osebe, tudi strokovnjake, pomembno, da znajo spodbuditi pritožbe v imenu otroka, če odkrijejo morebitne kršitve človekovih pravic. To je zlasti pomembno tam, kjer se otroci in njihove družine bojijo povračilnih ukrepov ali pa iz različnih razlogov niso sposobni dostopati do neodvisnih pritožbenih mehanizmov (geografske odmaknjenosti, pomanjkanja zavesti o pravicah in upravičenosti itd.).

Dober zgled orodja za snovanje pritožb v imenu otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo predstavlja spletna aplikacija ‘Protect Brazil’. Ta aplikacija se naloži na pametne telefone ali tablične računalnike in temelji na geografski lokaciji uporabnika, zagotavlja posodobljene kontaktne podatke policijskih postaj, varovalnih svetov in drugih organizacij, ki se borijo proti nasilju nad otroki v večjih brazilskih mestih. Aplikacija ima preproste vizualne pripomočke za podajanje informacij o različnih oblikah nasilja nad otroki in bi jo z manjšimi prilagoditvami lahko uporabili v različnih mestih ter naredili dostopnejšo za otroke s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo.

Nazadnje pa omenimo še, da so strokovnjaki odgovorni za razvijanje usposabljanja ali udeležbo na usposabljanju na področju uporabe otroku prijaznih in do oviranosti občutljivih informacij o človekovih pravicah in pritožbenih mehanizmih, hkrati pa morajo zagotoviti tudi obsežno širjenje teh informacij. Pomembno je namreč zagotoviti, da bodo takšne informacije dostopne tudi tam, kjer so otroci izolirani ali pa v ranljivem položaju, kot je pripor ali odmaknjena nastanitvena ustanova.

Strokovnjaki morajo razviti ustrezne spretnosti, da bi lahko opazili morebitne kršitve človekovih pravic otrok s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo. Naučiti se morajo sestavljati in umeščati lahko berljive vizualne informacije o človekovih pravicah in pritožbenih postopkih, ki so namenjene otrokom s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo, prav tako pa morajo razviti raznolike komunikacijske strategije in svoja prizadevanja usmeriti na teren, da bi dosegli tudi odmaknjene otroke, ki so morda v ranljivejšem položaju glede kršitev človekovih pravic. Nekaj zgledov dobre prakse pri razvijanju takšnih spretnosti lahko najdemo tukaj [Uvod> Usposabljanje za pridobitev spretnosti >Komunikacijske spretnosti], vključujejo pa otroku prijazne informacije o človekovih pravicah, ki jih je razvil Urad komisarja za otrokove pravice na Severnem Irskem. Terenske dejavnosti, kakršne izvajajo v Republiki Češki in so namenjene inšpektorjem, ki nadzirajo izobraževalne institucije za otroke, prav tako pa ozaveščajo o obstoječih pritožbenih mehanizmih, predstavljajo dober zgled spretnosti, ki bi jih lahko razvili, da bi zagotovili učinkovit dostop do pravnega varstva.