Sposobnost vzpostavljanja zaupanja in odnosa z otroki s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo

Obstaja več različnih pristopov, ki jih lahko prevzamejo strokovnjaki, da bi zmanjšali napetost in sprostili otroka s težavami z duševnim zdravjem in intelektualno oviranostjo. Na voljo so neverbalne dejavnosti in igre, kot so: dejavnosti za razvijanje motoričnih spretnosti, npr. podajanje žoge; sestavljanje kock; risanje risb, branje zgodb itd.. Pri komunikativnejših otrocih uporabijo neogrožujoče, varne teme, kot je pogovor o vremenu ali prevoznih sredstvih, s katerimi se je otrok pripeljal na srečanje, obe temi pa veljata za dobri podlagi, s katerima lahko prebijete led.

Pristop uspešnega razbijanja ledu, ki ga uporablja projekt Choice and Change, longitudinalna študija iz Združenega kraljestva, ki je vključevala 12 mladih z učnimi težavami, in od njih pred prvim intervjujem zbrala sociodemografske informacije ob pomoči knjižice s stripom “Vse o meni” (All About Me). V Združenem kraljestvu pa sta Fundacija za ljudi z učnimi težavami  in Cafcass razvili dobre zglede na podlagi tovrstnih knjižic.

Tudi izražanje primerne telesne govorice je ključni dejavnik pri vzpostavljanju zaupanja. Če neverbalni znaki niso usklajeni z besedami, bo to povzročilo in cello poglobilo nezaupanje. Obstaja več načinov neverbalne komunikacije, kot je uporaba izrazov na obrazu, gest, telesnih položajev in dotika. Če izražamo odprtost, smo sproščeni in nasmejani, lahko otroku omogočimo, da se bo počutil udobno. Nekateri otroci se radi igrajo na tleh, zato naj strokovnjaki sedejo na tla k otroku in se mu pridružijo pri igri.

Dokazi kažejo, da otroci najbolje komunicirajo z ljudmi, s katerimi imajo dobre odnose. Zato je pomembno, da strokovnjaki razvijejo učinkovite spretnosti poslušanja, sicer komunikacija morda ne bo stekla. Eden od načinov, kako lahko izboljšamo učinkovite spretnosti poslušanja je urjenje v ‘aktivnem poslušanju’, ki vključuje odgovarjanje na otrokove besede s povzemanjem in ponavljanjem tistega, kar naj bi otroci v svojem stavku želeli povedati. To otrokom daje priložnost, da vas popravijo, če ste jih napačno razumeli.

Pristop, imenovan Mozaik (Mosaic) upošteva, da so otroci ‘strokovnjaki v svojem življenju’ in omogoča, da otrokov vidik spoznamo preko pogovora, sprehoda, soustvarjanja in pregledovanja dejstev.

Po Franklinu in Sloperju delo z mladimi, ki imajo učne težave in/ali neverbalno komunikacijo zahteva čas in ne more dati zadovoljivih rezultatov ob ‘enkratnem’ srečanju. Zato je pomembno, da strokovnjaki ohranjajo stike, ki so jih vzpostavili z otrokom tudi v času, ko fizično niso navzoči, in otroku dajo nekaj, po čemer se jih bo spomnil, denimo, fotografijo in kontaktne podatke. Takšen pristop pogosto uberejo tudi bodoči posvojitelji otrok, preden otrokova namestitev postane trajna. Podoben pristop so prevzeli tudi na Madžarskem s programom ‘rešilni pas’, ki ga je razvil psiholog Centra za zaščito otroka v sodelovanju s policijo in centrom za nujno oskrbo v okrožju Baranya. Pri tem so starše prosili, naj otroku dajo najljubšo igračo, fotografije in kontaktne podatke, da bi zmanjšali travmatičen učinek, ki bi ga otrok doživel ob ločitvi od družine:

V Združenem kraljestvu so socialni delavci, ki so policiji pomagali pri zaslišanju otroka z učnimi težavami, ki je bil žrtev spolnega izkoriščanja, deklici dali svojo mobilno telefonsko številko, da bi jih lahko poklicala, ko si je zaželela s kom govoriti, prav tako pa so izdelali urnik s časovnim razporedom, da bi lahko odštevala dneve do njihovega naslednjega obiska.

http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cambridgeshire-25659042