Access to Justice for Children

Spletno stran si ogledujete v slovenščina, Če si jo želite ogledati v drugem jeziku, ga izberite v padajočem meniju.

Vrhovno sodišče republike Slovenije: Jan gre na sodišče; Jana gre na sodišče/. Ko moraš na sodišče kot priča, Ljubljana, 2010.

Dostopno na:

http://www.sodisce.si/znanje/publikacije/

(zadnji dostop: 23.3.2015).

Sodstvo republike Slovenije je izdalo tri otrokom prijazne knjižice o različnih postopkih na sodišču in možni vlogi otrok v teh sodnih postopkih. Knjižice so pripravili za otroke različnih starostnih skupin (od 5 do 8 let in od 9 do 13 let) in so nastale na podlagi izkušenj, ki jih imajo sodniki pri delu. Knjižice so otrokom prijazne in opisujejo, kako bi morali vsi zaposleni na sodišču obravnavati otroke. Knjižice niso namenjene le otrokom, temveč tudi sodnikom, da bi se lažje približali otrokovemu svetu.

 

 

Društvo novinarjev Slovenije, Središče ZIPOM – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Slovenska tiskovna agencija: Smernice za poročanje o otrocih. Ljubljana, 2014.

Dostopno na:

http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/Razni_dokumenti/Smernice_za_porocanje_o_otrocih_1.pdf

(zadnji dostop: 23.3.2015).

Kakšne so pravice otrok, ko se znajdejo v medijskih prispevkih? Ali lahko razkrijemo njihove osebne podatke, kadar poročamo o njih? Kdaj to lahko storimo? Kako naj novinarji in uredniki pri pripravi in objavi prispevkov o otrocih varujejo njihovo dostojanstvo in varujejo otrokove osebne podatke. Na ta in podobna vprašanja poskušajo avtorji odgovoriti v smernicah, ki se dotaknejo tudi poročanja o otrocih kot udeležencih v sodnih ali drugih postopkih.

 

 

Konvencija o pravicah invalidov : mednarodni sporazum o pravicah

invalidov : lahko berljiv vodnik po konvenciji / ur. Cveto Uršič … et al. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2008.

Dostopno na:

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/konvencija_invalidi_lahki_vodnik.pdf

(zadnji dostop 23.3.2015).

Lahko berljiv vodnik po Konvenciji o pravicah ljudi z oviranostjo, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

 

Ministrstvo za pravosodje: Priporočila – Razgovor z otrokom s pomočjo videokonferenc in drugih tehničnih sredstev /. Ministrstvo za pravosodje. Ljubljana, 2011.

 

 

Jenkole, M. Posebno poročilo o projektu – Zagovornik glas otroka. Varuh človekovih pravic. Ljubljana, 2013.

Poročilo prinaša analizo primerov zagovorništva otrok, med njimi tudi otrok z duševnimi težavami ali intelektualnimi ovirami, v okviru projekta Zagovornik –glas otroka pod okrijem Varuha človekovih pravic.

 

 

Inštitut republike Slovenije za socialno varstvo (2011), Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja analiza stanja/ Končno poročilo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

Poročilo obravnava težave pri vodenju in nameščanju otrok in mladostnikovs hujšimi vedenjskimi težavami v varstvene sisteme. Zaradi pomanjkanja sistemskih dejavnikov oskrbe zanje, so razdvojeni med skrbstvenim sistemom, zdravstvenim sistemom, sistemom izobraževanja ter sistemi socialnih in notranjih zadev. S projektom so želeli ugotoviti, koliko je takšnih otrok in mladostnikov in izvedeti, kaj se je z njimi dogajalo v skrbstvenih sistemih.

 

 

 

Darja Zaviršek in Katarina Gorenc, Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo – lahko branje, Modra, YHD, Ljubljana, 2007.

Dostopno na:

http://www.zveza-slepih.si/rikoss/lahkobranje.pdf

(zadnji dostop 23.3.2015).

Knjižica lahkega branja je nastala kot nadaljevanje nacionalnega poročila o tem, kakšne možnosti imajo ljudje z intelektualnimi ovirami, da se v Sloveniji šolajo v običajnih šolah in da najdejo smiselne in resnične zaposlitve za plačilo.Namenjena je najprej ljudem, ki se težko učijo, da bodo dobili več informacij, kako zahtevati svoje pravice in kaj te so, njihovim svojcem in bližnjim osebam, ki jih podpirajo in želijo krepiti njihovo samostojnost ter kakovost vsakdanjega življenja. Namenjena je tudi vsem strokovnjakom v šolstvu, sociali in zdravstvu ter politikom, da bodo razumeli temeljna načela ideje običajnega življenja. Avtorici med drugim opozarjata na slabo plat življenja v zavodu. V Sloveniji zaradi motenj v duševnem razvoju v zavodih živi veliko otrok, ki jih najpogosteje nihče ne vpraša, kje in s kom želijo živeti.